MOKRO RAZŽVEPLANJE DIMNIH PLINOV Z APNENO/APNENČEVO GOŠČO

Lastnosti

• Učinkovitost razžveplanja je mogoče doseči nad 99 %
• Doseči je mogoče več kot 98-odstotno razpoložljivost
• Inženiring ni odvisen od določene lokacije
• Tržni izdelek
• Neomejeno delovanje z delno obremenitvijo
• Metoda z največjim številom referenc na svetu

Faze postopka

Bistvene faze postopka te metode mokrega razžveplanja so:

• Priprava in doziranje absorbenta
• Odstranjevanje SOx (HCl, HF)
• Odvodnjavanje in kondicioniranje izdelka

Pri tej metodi lahko kot absorbent uporabimo apnenec (CaCO3) ali živo apno (CaO). Izbira aditiva, ki se lahko doda suhega ali v obliki gnojevke, je narejena na podlagi projektno specifičnih robnih pogojev. Za odstranitev žveplovih oksidov (SOx) in drugih kislih komponent (HCl, HF) pride dimni plin v intenziven stik z gnojevko, ki vsebuje aditiv v absorpcijski coni. Na ta način je za prenos snovi na voljo največja možna površina. V absorpcijskem območju SO2 iz dimnih plinov reagira z absorbentom in tvori kalcijev sulfit (CaSO3).

Apnenčasta gošča, ki vsebuje kalcijev sulfit, se zbira v zbiralniku absorberja. Apnenec, ki se uporablja za čiščenje dimnih plinov, se nenehno dodaja v zbiralnik absorberja, da se zagotovi stalna zmogljivost čiščenja absorberja. Zmes se nato ponovno prečrpa v absorpcijsko cono.

Z vpihovanjem zraka v jašek absorberja nastane sadra iz kalcijevega sulfita in se odstrani iz procesa kot sestavina gnojevke. Glede na kakovostne zahteve za končni izdelek se izvede nadaljnja obdelava za proizvodnjo tržne sadre.

Inženiring obratov

Pri mokrem razžveplanju dimnih plinov so prevladovali odprti razpršilni stolpni absorberji, ki so razdeljeni na dve glavni coni. To sta absorpcijska cona, izpostavljena dimnim plinom, in absorpcijski jašek, v katerem se apnenčasta gošča ujame in zbira. Za preprečitev usedlin v zbiralniku absorberja se gnojevka suspendira z mešalnimi mehanizmi.

Dimni plini tečejo v absorber nad nivojem tekočine in nato skozi absorpcijsko cono, ki obsega prekrivajoče se nivoje pršenja in odstranjevalec megle.

Apnenčasta gošča, ki se vsesa iz zbiralnika absorberja, se fino razprši sotočno in protitočno dimnim plinom skozi pršilne nivoje. Razporeditev šob v škropilnem stolpu je bistvena za učinkovitost odstranjevanja absorberja. Optimizacija pretoka je zato izjemno potrebna. V eliminatorju megle se kapljice, ki jih dimni plini odnesejo iz absorpcijske cone, vrnejo v proces. Na izhodu iz absorberja je čisti plin nasičen in ga je mogoče neposredno odstraniti prek hladilnega stolpa ali mokrega dimnika. Po želji se čisti plin lahko segreje in usmeri v suhi dimnik.

Gnojevka, odstranjena iz zbiralnika absorberja, je predhodno odstranjena s hidrocikloni. Na splošno se iz te predkoncentrirane brozge dodatno odstrani voda s filtracijo. Voda, pridobljena pri tem procesu, se lahko v veliki meri vrne v absorber. Majhen del se odstrani v krožnem procesu v obliki toka odpadne vode.

Razžveplanje dimnih plinov v industrijskih obratih, elektrarnah ali sežigalnicah odpadkov je odvisno od šob, ki zagotavljajo natančno delovanje v daljšem časovnem obdobju in so odporne na izjemno agresivne okoljske pogoje. Lechler s svojimi sistemi šob ponuja profesionalne in aplikacijsko usmerjene rešitve za razpršilne pralnike ali razpršilne absorberje ter druge postopke pri razžveplanju dimnih plinov (FGD).

Mokro razžveplanje